Požgana in izsušena trata: kako jo rešiš po suši

Vsak julij in avgust dobim enake klice. Trata je bila junija še zelena, po treh tednih brez dežja pa je rjava kot slama in lastnik sprašuje, ali jo mora zaorati in začeti znova. V devetih od desetih primerov je odgovor ne. Rjava trata skoraj nikoli ni mrtva trata, je samo trata v obrambnem načinu.

V tem zapisu razložim, kako pri strankah med Pesnico, Mariborom in Lenartom rešujem požgane in izsušene trate: kako preveriš, ali je trava sploh še živa, kaj narediš med samo sušo, kaj počakaš na jesen in katerih napak se izogni, ker škodo samo povečajo.

Najprej preveri: dormanca ali mrtva trava

Trava ima vgrajen zaščitni mehanizem, ki mu pravimo dormanca. Ko vode zmanjka, bilke ustavijo rast, listi porumenijo in posušijo, vsa energija pa se umakne v korenine in rastne vozle tik nad tlemi. Trata izgleda mrtvo, ampak spi. Zdrava trata v dormanci brez težav zdrži tri do štiri tedne, na globljih tleh še več.

Test je preprost in traja pol minute:

1. Primi šop rjave trave in ga povleci. Če se upira in ostane v zemlji, so korenine žive.
2. Razgrni bilke do tal in poglej bazo tik nad zemljo. Če je belkasta ali zelenkasta, bo trava pognala znova.
3. Če se šopi izpulijo brez upora, korenine pa so sive in razpadajo, je ta del trate res odmrl.

Skoraj vedno najdem oboje: večina površine spi, odmrli so samo najbolj izpostavljeni deli, običajno južne lege, robovi ob tlakovcih in pasovi na plitvi zemlji ali skali.

Kaj narediš med sušo, ko je trata rjava

Med samo sušo je cilj samo eno: trato obdržati živo do dežja. Nič drugega.

Zalij globoko, ne pogosto

Če imaš možnost zalivanja, zalij enkrat do dvakrat na teden po 10 do 15 litrov na kvadratni meter, vedno zgodaj zjutraj, najkasneje do devete ure. To je dovolj, da rastni vozli in korenine preživijo, ni pa dovolj, da bi se trata popolnoma obarvala nazaj. Vsakodnevno škropljenje po pet minut je najslabša možnost, ker navlaži samo prvi centimeter in korenine vabi k površini. Podrobno o tehniki pišem v zapisu o zalivanju trate poleti.

Če zalivanja nimaš, trate ne obsojaj. Dormantna trata brez kaplje vode navadno preživi do prvega poštenega dežja, samo pomagati ji moraš s spodnjimi pravili.

Štiri stvari, ki jih med sušo ne delaš

• Ne gnoji. Mineralno gnojilo v suhih tleh požge še tisto, kar je ostalo. Prve ožgane lise po gnojenju v pripeki vidim vsako poletje.
• Ne kosi rjave trate. Trata, ki ne raste, košnje ne potrebuje, vsak prehod s kosilnico jo samo dodatno rani. Če že kosiš zelene dele, dvigni rez na 6 centimetrov, kot razlagam pri košnji trave v vročini.
• Ne prezračuj in ne vertikutiraj. To sta posega za vlažna tla in rastočo travo, med sušo odpirata rane.
• Ne hodi po njej več, kot je nujno. Dormantne bilke se lomijo, sledi stopinj ostanejo vidne tedne.

Obnova po suši: konec avgusta in september

Ko se vreme prelomi in pade prvih 20 do 30 litrov dežja, trata v dormanci v desetih do štirinajstih dneh večinoma sama ozeleni. Šele takrat vidiš pravo škodo in takrat se začne obnova. Za Štajersko je idealno okno od konca avgusta do konca septembra: tla so še topla, jutranja rosa pomaga pri kaljenju, sonce pa ne žge več.

Če je odmrlo manj kot pol trate: doseja

1. Pokosi na 4 centimetre in pokošeno poberi.
2. Mrtve, sive zaplate temeljito pograbi z železnimi grabljami, da odstraniš klobučevino in odpreš zemljo.
3. Po večji površini se splača strojno prezračevanje, na manjših zaplatah zadostuje grabljenje.
4. Dosej sušno odporno mešanico z visokim deležem bilnice, 20 do 25 gramov na kvadratni meter na zaplatah.
5. Seme prekrij s tanko plastjo presejane zemlje ali komposta, do pol centimetra, in ga povaljaj ali potepaj.
6. Do vznika drži površino enakomerno vlažno, to pomeni kratko zalivanje enkrat do dvakrat na dan dva do tri tedne.

Prvič pokosi, ko nova trava doseže 8 centimetrov, in ne nižje kot na 5.

Če je odmrlo več kot pol trate: nova setev

Pri površinah, kjer poteg test pokaže mrtve korenine na več kot polovici trate, krpanje nima smisla. Takrat staro rušo odstranim ali zafrezam, poravnam teren, po potrebi navozim humus in posejem na novo. Postopek in termine sem razčlenil v zapisu o sejanju trave. September je za novo setev na Štajerskem zanesljivejši kot pomlad, ker mlada trava do poletne vročine zgradi globoke korenine.

Da se prihodnje poletje ne ponovi

Požgana trata je skoraj vedno trata s plitvimi koreninami. Nekaj navad čez leto in naslednja suša bo bistveno milejša:

• Kosi višje. Od junija do konca avgusta 5,5 do 6 centimetrov, nikoli več kot tretjino naenkrat.
• Zalivaj redko in globoko že od maja, da korenine siliš navzdol.
• Jeseni pognoji z gnojilom z več kalija, ta poveča odpornost na sušo in mraz.
• Pri doseji vedno izberi mešanice z bilnicami, ki koreninijo do pol metra globoko.
• Enkrat na dve do tri leta jeseni prezrači zbita tla, da voda sploh pride do korenin.

Rjava trata ni konec, je opozorilo

Če povzamem: najprej poteg test, med sušo mir in največ globoko zalivanje, konec avgusta pa doseja ali setev. Trata, ki jo obnoviš septembra, je oktobra že gosta in zelena.

Če se ti z grabljenjem, prezračevanjem in dosejo ne da ukvarjati, to pri strankah po Mariboru z okolico redno delam. Doseja z grabljenjem in semenom pride od 0,48 evra na kvadratni meter, kompletna nova setev s pripravo tal od 1,20 evra na kvadratni meter brez materiala, točno številko pa dobiš po ogledu ali že po poslani fotografiji trate. Cene vseh storitev so v ceniku storitev.

Pošlji sliko svoje požgane trate na 040 642 881 ali rezerviraj termin za ogled. Povem ti, ali jo rešimo z dosejo ali se splača nova setev, in okvirno ceno dobiš še isti dan.