Julija mi telefon v Pesnici zvoni zaradi dveh stvari: požgane trate in rjavih cipres. O trati sem pisal v objavi o požgani travi po suši, danes pa je na vrsti živa meja. Letos je poletje spet suho, po Mariboru in okolici vidim cele meje, ki iz temno zelene prehajajo v rjasto rjavo. Slaba novica: pri cipresah in klekih rjavo pogosto ostane rjavo. Dobra novica: če ukrepaš zgodaj, se da veliko rešiti. Razložim ti, kako ločiš sušo od škodljivca, kaj narediš takoj in kdaj je pametneje mejo zamenjati.
Zakaj živa meja poleti rjavi
Rjavenje ni ena bolezen, ampak simptom. V praksi na Štajerskem srečam pet glavnih vzrokov:
- **Suša in vročina.** Najpogostejši vzrok. Kleki in ciprese imajo plitve korenine, zgornjih 20 do 30 cm zemlje pa se poleti izsuši v nekaj dneh. Rastlina žrtvuje del iglic, da preživi.
- **Ožig po rezi v vročini.** Če mejo ostrižeš pri 32 stopinjah na direktnem soncu, sveže odrezane površine dobesedno pregorijo.
- **Škodljivci.** Kaparji, pršice in cipresov krasnik. Krasnik je hrošč, katerega ličinke vrtajo rove pod skorjo in veja odmre.
- **Glivične bolezni.** Predvsem odmiranje poganjkov, ki se začne na vrhu posamezne veje in leze navzdol.
- **Pasji urin, posip soli pozimi ali gnojilo, stresano direktno ob deblo.** Rjavenje je v teh primerih omejeno na en del meje, običajno spodaj.
Kako ločiš sušo od škodljivca
Hitri test, ki ga naredim na vsakem terenu:
- Poglej vzorec. Suša rjavi enakomerno po celi meji, najprej znotraj krošnje in spodaj, kjer je manj svetlobe. Škodljivec ali gliva napadeta posamezne veje, ostalo je zeleno.
- Upogni vejico. Če je prožna in pod skorjo zelena, je rastlina živa in gre verjetno za sušni stres. Če se suho zlomi in je pod skorjo rjava, je ta veja mrtva.
- Poišči luknjice. Krasnik pusti v skorji ovalne izletne odprtine, velike 2 do 3 mm. Če jih najdeš, vejo odreži in jo odpelji v zabojnik, ne na kompost.
Prva pomoč za rjavečo mejo
Če je kriva suša, začni še ta teden:
- **Zalij globoko, ne pogosto.** Računaj 20 do 30 litrov na tekoči meter meje, enkrat do dvakrat tedensko, zgodaj zjutraj. Vsakodnevno škropljenje po 5 minut je metanje vode stran, zmoči samo prah na površini. Ista logika kot pri zalivanju trate poleti.
- **Zastri koreninski pas.** 5 do 8 cm lubja ali kompostirane zastirke v pasu pol metra ob meji zadrži vlago in ohladi korenine. Strošek je majhen, učinek velik.
- **Ne gnoji z dušikom.** Gnojenje sredi suše sili rastlino v novo rast, ki jo nima s čim napajati. Počakaj do septembra.
- **Rjavih delov ne reži takoj.** Vem, da grdo izgleda. Ampak dokler ne veš, kaj je živo in kaj mrtvo, z rezanjem lahko odstraniš veje, ki bi si opomogle. Počakaj 3 do 4 tedne rednega zalivanja, potem se odloči.
Katera meja si opomore in katera ne
Tukaj je razlika, ki jo mora poznati vsak lastnik meje:
- **Ciprese, kleki in tuje iz starega lesa ne poženejo.** Kjer je veja enkrat popolnoma rjava, ostane luknja. Rešiš lahko samo tisto, kar je še vsaj delno zeleno.
- **Gaber, liguster, lovorikovec in kalina poženejo tudi iz starega lesa.** Te meje lahko po suši močno porežeš in v sezoni ali dveh so spet polne.
Zato pri novih zasaditvah v zadnjih letih strankam vse pogosteje svetujem gaber ali lovorikovec namesto cipres. Suše bodo pri nas vse pogostejše in listavci jih prenašajo bistveno bolje.
Poletna rez: kdaj in kako, da meje ne pokoplješ
Druga letna rez žive meje pri nas pade na konec junija do sredine avgusta. Pravila za vroče tedne:
- Ne reži, ko je napovedanih več kot 28 do 30 stopinj. Izberi oblačen dan ali večerne ure.
- Sveže ostriženo mejo naslednja dva dni zalij, da lažje zaceli rane.
- Drži trapezno obliko, spodaj širša kot zgoraj, da spodnje veje dobijo svetlobo in se meja od spodaj ne redči.
- Točne termine po vrstah sem popisal v objavi o obrezovanju žive meje.
Kdaj je pametneje mejo zamenjati
Groba meja, ki jo uporabljam na terenu: če je pri cipresah ali klekih rjava več kot tretjina površine, obnova ni več realna. Meja z velikimi rjavimi luknjami se ne bo zarasla, samo gledal jo boš še pet let. Takrat se splača izračunati zamenjavo. Sadika gabra višine 100 do 150 cm te stane 5 do 10 evrov, na tekoči meter greste 3 do 4 sadike. Z odstranitvijo stare meje, pripravo zemlje in zasaditvijo računaj okvirno 40 do 70 evrov na tekoči meter, odvisno od dostopa in velikosti stare meje.
Kaj lahko naredimo mi
Pri Zelenem Kotičku mejo najprej pregledamo in ti povemo po pravici, kaj se še reši in kaj ne. Potem pa:
- strokovna rez v pravem terminu, z odvozom vej
- sanacija po suši, zastirka in načrt zalivanja
- odstranitev odmrle meje in zasaditev nove
Delamo po Pesnici, Mariboru, Kungoti, Šentilju in okolici. Cene najdeš v ceniku storitev, termin pa si rezerviraš na strani rezerviraj termin ali pokličeš na 040 642 881. Če mejo pošlješ na fotografiji, ti pogosto že po telefonu povem, ali je stvar rešljiva.
